Vredno ogleda

Mali Lošinj
Cerkve Sv. Martina - To je cerkev, ki so jo zgradili v istoimenskem zalivu leta 1450. Nahaja se namestnem pokopališču (odprto od 8h do 20h), v njej pa so nekoč stolovali glagoljaši.
Župnijske cerkve rojstva blažene Device Marije s trgom, ki so ga gradili od leta 1696 do 1775.
Zelo pomembni so cerkveni marmorni oltar, relikvije Sv. Romula in dominantni zvonik na trgu.
Cerkvice oznanila blažene Device Marije (Annunziata) v Čikatu iz leta 1858. Gre za cerkvico lošinjskih »vzdihov, trepetanj in solz«, saj je bila v preteklosti kraj zaobljub lošinjskih mornarjev in njihovih družin. Tukaj si lahko ogledate slike zaobljub z motivi ladij in jadrnic.
Cerkvice Sv. Nikolaja iz leta 1875, ki je posvečena škofu zaščitniku mornarjev in popotnikov.
Spomenika Ambroza Haračića na Čikatu. Gre za cenjenega botanika, ki je poleg pogozdovanja otoka zaslužen tudi za to, da je dunajska vlada že davnega leta 1892 razglasila Mali Lošinj za klimatsko zdravilišče.
Gozdnega parka Čikat, znanega po stoletnih nasadih alepskega bora.
Lošinjskih vil v zalivu Čikat, ki vas lahko tako kot v časih Avstro-Ogrske tudi danes pritegnejo s svojo eleganco in lepo urejenimi vrtovi.
Srednje šole Ambroza Haračića iz leta 1975 v obliki ladje s komandnim mostom, kjer se še daneszvesto prenaša znanje o navtiki, segajoče v davno leto 1804.
Galerije Fritzy, v kateri se hrani bogata umetniška zbirka hrvaških in tujih evropskih umetnikov.
Ribarnice v centru mesta, v kateri se zjutraj zbirajo Lošinjci in kjer je na voljo svež ulov naših ribičev (odprta vsak dan, poleti in pozimi, od 7h do 13h).

Veli Lošinj
Baročne župnijske cerkve Sv. Antona Puščavnika, zgrajene med 1767 in 1774 z veliko pomočjo velološinjskih pomorščakov. Prva cerkvica je bila tukaj zgrajena že leta 1480, njeno največje bogastvo pa so številne relikvije, sakralne umetnine ter orgle znamenitega beneškega izdelovalca Gaetana Callida. V začetku 19. stoletja je bila cerkev za kratek čas katedrala, v kateri je služboval zadnji osorski škof Rakamarić.
Utrdbe iz 15. stoletja v samem centru mesta. Tej mali okrogli stavbi z debelimi in nizkimi zidovi ter majhnimi okni je uspelo preživeti sovražne napade z morja. Njena podoba je danes simbol grba Velega Lošinja, v utrdbi sami pa se nahaja muzejsko-galerijski prostor, kjer si lahko ogledate repliko Apoksiomena in slikovito predstavitev lošinjske bogate pomorske zgodovine.
Cerkve Matere Božje od angelov, zgrajene okoli leta 1510 in dograjene leta 1730, ko so jo preuredili v baročnem stilu. Zahvaljujoč lošinjskim kapitanom, je cerkvica danes prava mala umetniška galerija.
Cerkvice Sv. Nikolaja iz 14. st. Ljudsko izročilo pravi, da so jo zgradili bizantinski redovniki, potem ko se jim je zrušil samostan na otočku Palaciolu. Cerkev so obnovili v 18. stoletju.
Cerkvice Sv. Janeza Krstnika iz leta 1755, ki se nahaja na vrhu griča nad Velim Lošinjem, do katere vodi Križev pot s tremi kapelami. Na isti poti se nahaja tudi turistična pot do najbolj južnega dela otoka. Na samem vrhu poti pa vas bo očaral panoramski pogled na vse strani otoka. ajhnega ribiškega pristanišča Rovenska. Valobran iz leta 1856 še dandanes ščiti pred sunki neviht in burje. Temeljni kamen v Rovenski je postavil nadvojvoda Maksimiljan Habsburški. Gozdnega parka Podjavori, v katerem se nahaja znano lošinjsko klimatsko zdravilišče. Nekoč se je tukaj nahajalo zimovališče nadvojvode Karla Štefana Habsburškega.
Lošinjskega izobraževalnega morskega centra Modri svet

Sv. Jakob (Sv. Jakov)
Romanske cerkvice Sv. Jakoba. Na pokopališču boste lahko občudovali marmorno ploščo na pročelju iz leta 1624, v katero so vklesani napisi v glagolici.
Župnijske cerkve Sv. Marije iz 19. stoletja z zanimivo oltarno sliko iz istega obdobja.

Nerezine
Frančiškanskega samostana iz 16. stoletja s trinadstropnim renesančnim zvonikom.
Župnijske cerkve Matere Božje od zdravja iz leta 1877 (svete maše ob nedeljah in praznikih ob 10.30)
Prvotne župnijske cerkve Sv. Marije Magdalene iz leta 1534. Oglejte si tudi trajno razstavo 11 maket, ki prikazujejo tradicionalni način življenja Nerezin. Makete sta izdelala in jih podarila rojstnemu kraju izseljenca, brata Constantino in Gaudenzio Soccoli.
Gradu (kaštel) osorskega plemiča Kolana Draže iz 15. stoletja.
Planinske poti na Osoršćico, na kateri boste lahko občudovali vrh Sv. Mikula in kapelico

Osor
Antičnega mestnega trga, na katerem se nahajajo lepo ohranjene stavbe iz 15. in 16. stoletja, kot sta mestna hiša z nadkrito ložo, v kateri se danes nahaja mestni muzej, in škofovski dvor, zgrajen v gotskem stilu.
Osorske katedrale iz leta 1498, ki je danes župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja. Gre za enega najlepših ohranjenih renesančnih spomenikov na Hrvaškem. Triladijsko gradnjo cerkve pripisujejo velikemu graditelju in kiparju Juriju Dalmatincu.
Zvonika katedrale iz leta 1575, ki je delo mojstra Jakoba Galete s Krka.
Benediktinske opatije in cerkve Sv. Petra iz 11. stoletja. Nahaja se ob vhodu v Osor in predstavlja enega najpomembnejših spomenikov iz obdobja romanike. Prav tukaj je bil najden Osorski evangelij iz leta 1070, ki ga danes hranijo v Vatikanski knjižnici.
Gotske kapele Sv. Gavdencija (osorskega škofa) iz 14. stoletja.
Samostana in cerkve Sv. Marije od angelov iz leta 1414 v zalivu Bijar.
Osorskega parka skulptur Kiparstvo in glasba, ki uprizarja številne kipe na temo glasbe. Tukaj se nahajajo dela največjih hrvaških mojstrov in kiparjev, kot so Ivan Meštrović, Fran Kršinić, Vanja Radauš, Ivan Rosandić in Belizar Bahorić. Prav tako se tukaj nahaja delo Marije Ujević, posvečeno glasbeniku Jakobu Gotovcu.
Muzeja sakralne umetnosti v Škofovski palači.

Susak
Opatije Sv. Nikolaja iz 11. stoletja, ki se nahaja v Zgornji vasi. V opatiji se nahaja razpelo iz 12. stoletja, ki mu pravijo Veli Bouh (Veliki Bog). Legenda pravi, da je razpelo na otok priplavalo po morju, benediktinci pa so ga našli in ga prinesli v cerkev.
Pokopališča iz Zgornje vasi. Ta tiha oaza je lepa še posebej poleti, ko sončni žarki osvetlijo spomenike

Ilovik
Ruševin zgodnje srednjeveške cerkve Sv. Andreja pri nahajališču Sićadrija.
Štirikotne utrdbe iz leta 1597. Utrdbo so na hribu Sv. Petra zgradili Benečani, da bi svojemorske poti branili pred gusarskimi nepridipravi.